Osebno svetovanje

Ko nekaj ne gre več tako, kot je šlo do zdaj

​

Ni treba, da se je zgodilo nekaj hudega. Pogosto je ravno nasprotno: navzven je vse na svojem mestu, znotraj pa se nekaj vleče že dolgo. Ponavljate vzorce, ki jih ne razumete. Odzovete se močneje, kot bi si želeli. Zjutraj vstajate utrujeni. Nekaj vas drži nazaj in ne veste, kaj.

Osebno svetovanje je reden, zaupen pogovor z nekom, ki vas ne sodi in nima svojega interesa v vaših odločitvah.

 

S čim ljudje najpogosteje pridejo

​

Preobremenjenost in občutek, da so na koncu z močmi

Tesnoba, notranja napetost, nemir

Vzorci v odnosih, ki se ponavljajo pri različnih ljudeh

Nizka samopodoba in strogost do sebe

Prelomnice — sprememba dela, ločitev, izguba, selitev

Žalost, ki ne mine

Odločitev, ki jo odlagajo in jih izčrpava

 

Kako poteka

​

Prvo srečanje traja približno uro in je namenjeno spoznavanju. Povem vam, kako delam, vi pa poveste toliko, kolikor želite. Na koncu se pogovorimo, ali vam tak način ustreza.

Nadaljnja srečanja so praviloma tedenska ali na štirinajst dni. Ritem prilagodimo temu, kar potrebujete in kar zmorete.

Ne vodim vas k rešitvi, ki bi jo imela vnaprej pripravljeno. Pomagam vam razumeti, kaj se dogaja, in najti pot, ki je vaša.

​​

Primer iz prakse

 ​

Na svetovanje je prišla ženska, ki jo je po dolgih letih zakona zapustil mož. Povedal ji je, da je bil v odnosu že dolgo sam in da si je našel drugo žensko.

Bila je zlomljena. Medtem ko je sama poskušala razumeti, kaj se je zgodilo z njuno družino, je mož deloval miren in samozavesten, kot nekdo, ki je svojo odločitev že sprejel in stopa naprej.

Na prvih srečanjih smo se ukvarjali predvsem s tem, kako preživeti to obdobje in kako se ob razhodu dogovarjati glede otrok, ne da bi otroci postali prostor njunega konflikta. Kasneje je svetovanje nadaljevala sama.

Počasi se je začela vračati k njunemu odnosu in ga gledati tudi z druge strani. Ne več samo skozi vprašanje, zakaj jo je zapustil, ampak skozi vprašanje: Kako sem pravzaprav živela v tem odnosu?

Dolgo je bila prepričana, da je njun zakon v osnovi dober. Ko pa je začela pripovedovati posamezne dogodke, je postajalo jasno, koliko stvari jo je skozi leta vznemirjalo.

V odnos med njima so pogosto vstopali tudi drugi družinski člani. Nastajala so zavezništva, zamere in neizgovorjeni dogovori. Ko je opozorila, da jo nekaj boli ali da se ji nekaj ne zdi prav, se je pogovor pogosto obrnil vanjo – postala je »preobčutljiva«, »zmedena«, »prezahtevna« ali tista, ki ponovno povzroča težave.

Posebej boleče je bilo njeno spoznanje, da se mož v pomembnih trenutkih njunega skupnega življenja pogosto ni postavil ob njun odnos. Njegova povezanost z mamo in lojalnost izvorni družini sta velikokrat dobili prednost pred odnosom z ženo.

Zato je vedno znova podvomila vase in dolgo verjela, da lahko odnos reši, če bo le dovolj potrpežljiva in bo našla prave besede: morda sem povedala ob napačnem času in preveč čustveno, morda bo naslednjič razumel …

Dolgo je ob tem čutila predvsem poraz. Kasneje je začela razumeti, da sama ni mogla ustvariti partnerskega odnosa za dva in da na drugi strani mnogokrat preprosto ni bilo pripravljenosti slišati njenega doživljanja in prevzeti svojega dela odgovornosti.

Hkrati je začela drugače gledati tudi nase.

Kar je prej videla predvsem kot svojo naivnost, je začela prepoznavati tudi kot svojo srčnost. Znala je skrbeti za človeka, vztrajati, odpuščati, iskati stik in verjeti v odnos.

Ni se ji bilo treba naučiti, da tega ne bi več počela, ampak nečesa drugega: da ob skrbi za drugega ne presliši sebe.

Da nelagodje ni vedno znak, da pretirava. Da jeza ni nekaj, kar mora čim prej utišati. In da notranji alarm, ki ji govori »nekaj tukaj ni v redu«, zasluži njeno pozornost, tudi kadar ji drugi zagotavljajo nasprotno.

Nekoč je na srečanju rekla:

»Ves čas sem iskala pravi način, da bi me razumeli. Sploh nisem pomislila, da me mogoče nočejo slišati.«

To spoznanje zanjo ni pomenilo, da je za vse, kar se je zgodilo, postal kriv nekdo drug. Pomagalo pa ji je ločiti med tem, za kaj je v odnosu odgovorna sama in česa ne more narediti namesto drugega človeka.

Počasi je začela graditi življenje naprej. Ne brez žalosti in ne brez posledic vsega, kar se je zgodilo. Toda z veliko jasnejšim občutkom sebe.

 

​

 

Cena 

​

• 60 € za termin

​

Ob paketu desetih srečanj velja 5 % popust. Ni potrebna napotnica in ni čakalne dobe.

​​

Dogovorimo se za prvi pogovor

​

Namenjeno je temu, da se spoznava in da skupaj pogledava, kaj vas najbolj bremeni in

ali vam lahko pomagam.

​

Pokličite: 040 611 201

Pišite: tatjana.skovacic@gmail.com

​

Srečanja potekajo na Ravnah na Koroškem, v Ljubljani ali po spletu.

Odgovorim praviloma v enem delovnem dnevu.

​