Upad energije in volje 

​Zjutraj odprete oči in že misel na dan pred vami je naporna. Vstanete, ker morate. Greste v službo, poskrbite za obveznosti in navzven morda delujete povsem običajno. V sebi pa čutite, da vam zmanjkuje energije, volje in veselja do stvari, ki so vas nekoč zanimale.

Težje se lotite tudi preprostih opravil. Stvari odlagate, hitreje se utrudite in vedno pogosteje si želite samo miru. Morda ste se včasih veselili druženja, zdaj pa vas že misel na obisk izčrpa. Tudi po počitku nimate občutka, da ste se zares spočili.

Včasih človek šele čez čas opazi, koliko se je njegov svet zožil. Ne zato, ker si ničesar več ne želi, ampak ker za stvari, ki so bile nekoč samoumevne, preprosto nima več notranje energije.

 

S čim delamo

​

Spremljamo, kdaj je energije manj in kdaj se vendarle pojavijo boljši trenutki

Opazujemo spanec, notranjo napetost, telesno počutje, zbranost in odzivanje na vsakodnevne obremenitve

Z neurofeedback treningom naslavljamo telesno raven samoregulacije in spremljamo, kako se posameznik odziva

Trening sproti prilagajamo glede na odzive in počutje

 

Kako poteka

​

Na prvem srečanju se pogovorimo o tem, kako dolgo težave trajajo, kako se kažejo v vašem vsakdanjem življenju, kako spite, kaj vas najbolj obremenjuje in kaj ste do zdaj že poskusili.

Pri neurofeedbacku ne izhajamo samo iz poimenovanja težave, ampak spremljamo odziv posameznika. Spremembe so lahko sprva zelo majhne — nekoliko jasnejše jutro, lažji začetek neke naloge, manj notranje napetosti ali trenutek, ko se ponovno pojavi zanimanje za nekaj, kar vas je nekoč veselilo.

 

Izkušnja iz prakse

​

Na neurofeedback je prišla ženska z upadlim obrazom in brez leska v očeh. »Ne morem več,« je rekla. Ni imela volje do skoraj ničesar. Včasih se je rada družila, zdaj pa jo je že misel na obisk ali druženje napolnila s slabostjo in občutkom nemoči.

Po petih treningih je opazila prve majhne spremembe. Jutra so postala bolj jasna. Brez dolgega razmišljanja je vstala in preprosto postorila nekaj stvari. Sprva temu niti ni pripisovala posebnega pomena. Že naslednji dan se je namreč vrnilo staro stanje in zdelo se je, da je bilo boljše jutro le naključje.

Treninge sva zato izvajali pogosteje. Sčasoma je bilo jasnih juter več. Še vedno so prišli tudi težji dnevi, vendar niso več določali vsakega dne.

Kmalu je začela ponovno čutiti tudi veselje. Telo jo je manj bolelo, notranji trepet se je umiril, v mislih pa ni bilo več toliko temnih scenarijev. Ob kakšni novi ideji se je spet pojavila iskrica zanimanja.

Nekega dne je mimogrede povedala, da je ponovno začela izdelovati nakit. Spomnila sem jo: »Saj ste to včasih tako radi počeli.« Presenečeno se je ustavila. Šele takrat se je zavedela, da še pred mesecem dni te želje sploh ni bilo več na vidiku.

Spremembe so se sčasoma pokazale tudi pri večjih odločitvah. Zamenjala je službo in kasneje začela svojo obrt. Novo delo je zahtevalo veliko stikov z ljudmi — prav tistih, ki so jo še nekaj časa prej tako izčrpavali, da jo je že misel nanje navdajala z nemočjo.

Ko sva se ozrli nazaj, sprememba ni bila en velik trenutek. Sestavljena je bila iz majhnih stvari: jasnejšega jutra, opravila brez dolgega razmišljanja, manj notranjega trepeta, ene nove ideje in nekega dne ponovno tudi veselja do nakita.

​

Opis predstavlja individualno izkušnjo. Odziv na neurofeedback je pri vsakem posamezniku drugačen, zato rezultatov in poteka sprememb ni mogoče vnaprej zagotoviti.